»Ali sem našel tvojo točko G?«

»Skratka, čas je, da Slovenija ustavi voz, za katerim teče kultura kot Cankarjeva Francka, in ji končno nameni mesto, ki ji pripada.«

»Ni drugega raja. Ljubezen vedno bo. Tvoje oči tudi.«

»Spremenili smo se. Oči, ki te berejo, so drugačne. Zato bomo v tvojih delih poslej odkrili marsikaj, česar še ne poznamo.«

»Kar sanja na tvojih ustnicah ves čas … išče nova imena za pesmi … Kar sanja v tvojih besedah neizgovorjenih, kar sanja v sanjah tvoje hoje, v obliki črk, ki mi jih pišeš in nato za dolgo skleneš molk … kjer noč in dan polzita k spremembam neizogibno kot željni prsti k drugi žeji.«

»Ti želiš, da impulz za dramo pride od mene? To je vendar tvoja knjiga.«

»Nismo projekt za zgolj ene volitve, ampak tečemo na dolge proge.«

»Dragi Ivan, še nikoli nas za tvoj rojstni dan na tem mestu ni bilo tako malo. Smo sredi epidemije. Smo na pragu novega življenja in drugačnega sveta.«

»Nikoli nisem videl smisla v tvoji potrebi po tem, da iz vsakega stavka narediš nov odstavek.«